Priprava in postopek varjenja piva

Priprava sestavin in opreme

Priprava sestavin
Osnovna sestavina je pivski slad, izdelan običajno iz ječmena, tudi pšenice in drugih žit, v obliki gostotekočega sladnega ekstrakta, že pripravljenega za uporabo, katerega izberemo glede na željeni stil piva. Pripravljeni sladni ekstrakti vsebujejo mešanice slada, mešanice hmeljev, priložene so ustrezne kvasovke, potrebna sta le še sladkor in voda. Pripravljene sestavine zagotavljajo, da ob upoštevanju priporočil glede dodajanja količine vode in sladkorja, zvarimo pivo, kot je deklarirano. 
 
Voda
Pomembno je, da voda ni klorirana, če uporabljamo pitno vodo iz vodovoda. Najbolj primerna je studenčnica, seveda iz preverjenega izvira. V vsakem primeru pa je priporočljivo, da vodo pred nadaljno uporabo prevremo oziroma prekuhamo, če dvomimo v njeno neoporečnost. S prekuhavanjem se izloči precejšen del "vodnega kamna".                                                                                                                                                                            Hmelj                                                                                                                                                         
Je rastlina. katere plodovi pivu dodajo značilno grenkobo in vonj, dodatno pa preprečujejo kvarjenje piva in povečujejo trdnost pene. Pripravljeni sladni ekstrakti so že hmeljeni z izbranimi mešanicami hmeljev s strani proizvajalca, lahko so hmelj ali arome hmelja priložene posebej in jih dodamo ob pripravi, ali pa hmelj dodajamo po lastnem izboru oziroma okusu.                                                                                                                                                                     


Sladkor(ji)
Sladkor uporabljamo za doseganje priporočene alkoholne stopnje piva v prvi fermentaciji, v drugi fermentaciji pa za nastanek pivske pene. Za postopek druge fermentacije pivovarji priporočajo uporabo dekstroze (glukoza), katera
po končanem vrenju pušča manj usedline in zagotavlja kompaktnejšo peno. Dekstroza je cca 1/3 manj sladka od navdnega sladkorja, zato je to lastnost treba upoštevati ob dodajanju. V kolikor se želi pivu spreminjati okus, se lahko to stori v postopku prve fermentacije z dodatkom različnih sladkorjev: rjavi, karamelizirani, laktoza, med ipd. Priporočljive so mešanice sladkorjev (npr. dekstroza in maltodekstrin) ali pa v kombinaciji s suhim sladnim ekstraktom. Mešanice si lahko pripravimo sami glede na stil piva. Za drugo fermentacijo (karbonizacijo) pa se namesto dekstroze ali navadnega sladkorja uporabljajo tudi karbonizacijski briketi - stisnjena zmes različnih sladkorjev v trdno obliko.
 
Priprava opreme
Najpomembnejši del opreme, v katerem poteka vrenje pivine, je fermentor oz vrelnik. Poleg potrebujemo še 7-10 litrski lonec za kuhanje pivine, kuhalnico (plastično, lesena ni priporočljiva!), odpirač za pločevinke, sredstvo za čiščenje in razkuževanje. Kasneje bomo potrebovali še steklenice in zamaške, zapirač za steklenice (v primeru uporabe kronskih zamaškov), pred samim stekleničenjem pa še hidrometer in merilni valj.

Fermentor s pipico in lopatico za mešanje po potrebi očistimo s toplo vodo z dodatkom čistilnega sredstva in izperemo s hladno vodo. Ne pozabimo očistiti tudi steklenice!

Fermentor s pipico, lopatico za mešanje in steklenice je potrebno tudi sterilizirati, da zadostimo higienskim pogojem. V ta namen uporabljamo ekološko sredstvo na osnovi aktivnega kisika, katero je priloženo v pivovarskem kompletu in seveda na voljo tudi posebej. Z raztopino (4 grame/čajna žlička na liter tople vode) temeljito oblijemo notranjost fermentorja, da se površina sterilizira in nato skozi pipico izlijemo. Na podoben način steriliziramo tudi steklenice. Ne izpiramo več z vodo, fermentor in steklenice obrnemo »na glavo«, da se posušijo. Čistilno sredstvo je okolju prijazno.

Priprava pivine in polnjenje fermentorja

Priprava pivine
Zaprto pločevinko potopimo v vročo vodo, da slad postane bolj tekoč. Na štedilniku zavremo v loncu približno 3- 5 litrov čiste vode in vanjo vlijemo vsebino iz odprte pločevinke. Vsebino v loncu med kuhanjem na šibkem ognju mešamo, da se slad iz pločevinke popolnoma raztopi in ne prismodi. Dodamo še sladkor glede na podatek za stil piva, katerega varimo in eventuelne ostale dodatke. Več sladkorja pomeni višjo stopnjo alkohola v pivu. Pivino kuhamo približno 5 minut, kot navedeno, na zelo rahlem ognju. Po končanem segrevanju lonec odstavimo z ognja in pustimo, da se ohladi na toliko stopinj, da je primerna za vlitje v fermentor.
 
Polnjenje fermentorja
Očiščen in steriliziran fermentor postavimo na ustrezno mesto v topel prostor. Optimalna temperatura je od 20 do 24° Celzija, v praksi pa te temperature nihajo navzgor ali navzdol za par stopinj. Ohlajeno pivino iz lonca vlijemo v fermentor. Dolijemo predhodno pripravljeno vodo do predpisane oznake na fermentorju, odvisno od stila piva, katerega pripravljamo. Na termometru, ki se nahaja na sredini fermentorja, odčitamo temperaturo pivine. Najustreznejša temperatura pivine je od 20 do 24° Celzija.

Dodajanje kvasovk
Ko je fermentor napolnjen do ustrezne višine, dodamo kvasovke. Le-te predhodno rehidriramo. V primerni posodici s rahlo toplo vodo raztopimo žličko sladkorja in nato v raztopino stresemo kvasovke iz priložene vrečice. Premešamo in pustimo stati na toplem toliko časa, da kvasovke začnejo reagirati in vsebina v skodelici naraste. Nato vsebino vlijemo v fermentor in s (sterilizirano) lopatico dobro premešamo. Temperatura pivine ob dodajanju kvasovk in ob rehidraciji sta zelo pomembni za delovanje kvasovk. V prehladni vodi/pivini bo začetna aktivnost lahko zmanjšana, v pretopli pa jih lahko tudi uničimo.
 
Zapiranje fermentorja
Na fermentor z občutkom privijemo pokrov in vstavimo vrelno veho, napolnjeno s vodo do oznake na vehi. Tesnenje pokrova preverimo tako, da fermentor z občutkom stisnemo ob straneh. Ob tem mora nivo tekočine v vrelni vehi zanihati. Pazimo, da nam tekočina iz vrelne vehe ob stiskanju ne uide v fermentor!

Prva fermentacija

Ob primerni temperaturi pivine in prostora začne pivina »vreti« v manj kot 24 urah. V posodi poteka alkoholno vrenje, katerega proces lahko spremljamo ob opazovanju mehurčkov ogljikovega dioksida, ki izhajajo skozi vrelno veho, vsaj prve 3 - 4 dni, lahko tudi dlje. Običajno pustimo pivino v fermentorju nekako 2 tedna, ob ustrezni temperaturi prostora. Vrenje lahko tudi za kak dan "zakasni" ali pa se podaljša tudi čez 14 dni. Običajno je prve 3 do 4 dni vrenje dokaj intenzivno, potem pa se počasi začne umirjati, ni pa še končano.
 
Pivina mora v največji možni meri povreti v fermentorju, sicer se bo vrenje nadaljevalo v steklenicah ali drugi embalaži. Stanje povretja pivine preverimo tako, da preverimo gostoto pivine. V plastični cilinder skozi pipico izpustimo toliko pivine, da v njej hidrometer prosto plava. Ko so odmerki na instrumentu v 2 do 3 zaporednih dnevih enaki, vrenje ne poteka več. Končna specifična masa znaša od 1,003 in 1,012, odvisno seveda od stila piva. Vsebino tako odvzete tekočine ne zlivamo nazaj v fermentor!

Stekleničenje in druga fermentacija

Uporabljajmo le čiste in sterilizirane steklenice!

Preden pivo natočimo v steklenice, dodamo vanje sladkor. Za 0,33 litrsko steklenico je dovolj 2 g sladkorja, za pollitrsko čajna žlička (4 grame). Kot pripomoček za količino sladkorja je namenjena merica za sladkor. Priporočljivo je dodajanje dekstroze (1 gram več) ali pa karbonizacijskih briketov.
 
Steklenico nastavimo na pipico fermentorja tako, da teče pivina po steklu in ne dela pene. Predhodno odvijemo pokrov fermentorja, sicer nam pivo ne bo iztekalo. Steklenice napolnimo do približno 3 cm pod robom in zapremo z zamaškom. Opremimo jih z etiketami, na katerih navedemo stil piva in datum polnjenja ter jih za 7 - 10 dni postavimo v topel prostor (20 do 24° C), da se druga fermentacija (karbonizacija) dokonča.

V steklenicah ob dodatku sladkorja poteka druga fermentacija, v kateri nastane željena pivska pena, do sedaj še motno pivo pa se očisti in zbistri.

Zorenje piva

Po tednu ali desetih dneh, odvisno od toplote prostora, steklenice prenesemo in shranimo v temen in malce hladnejši prostor (ni pa nujno), kjer bo pivo zorelo in pridobivalo na kvaliteti. Po nekaj dneh od stekleničenja je že primerno za degustacijo. Temperatura prostora, kjer bo pivo zorelo, naj ne bi bila manj kot 15°. Z zorenjem bo pivo pridobivalo na kvaliteti, čas zorenja znaša lahko tudi do 6 mesecev. Rok trajanja piva ob ustreznih pogojih je lahko tudi več kot 2 leti.
 
Pivo natočimo mirno in brez tresenja v steklen vrček kozarec, predhodno ga lahko v kratkem času ohladimo. Steklenice hranimo vseskozi pokonci, da ne skalimo piva ob eventuelni prosotnosti usedline na dnu steklenice.


Vse čestitke! Postal(a) ste sam svoj pivovar!

Na zdravje!

Kontakt

Telefon: +386 (0)31 380563

info@sam-svoj-pivovar.com

Lokacija: Bled okolica

Delovni čas: Odprto non stop

Aktualno

 

***SREČNO NOVO LETO 2019***

 

Pomembno obvestilo!

Naročilo preko sistema spletne trgovine trenutno ni možno, zgolj preko e-mail-a.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Iskanje