Pivovarski "mojstri" delijo piva na dve kategoriji, glede na uporabljene kvasovke:

• piva spodnjega vrenja - velika večina danes industrijsko zvarjenega piva. Kvasovke povzročajo alkoholno vrenje piva že med 5 in 13° Celzija in

• piva zgornjega vrenja - večinoma pivo, varjeno po tradicionalnih postopkih. Kvasovke povzročajo alkoholno vrenje  med 15 in 25° Celzija.

Ker bomo varili pivo na tradicionalen način, bomo varili pivo s kvasovkami zgornjega vrenja. Vendar pa bomo kljub temu z njimi lahko zvarili bolj ali manj podobno pivo tudi pivom spodnjega vrenja.

Tipični predstavniki piva spodnjega vrenja:

Lager je najbolj razširjeni stil piva, na razpolago je velika izbira tega priljubljenega stila piva na vseh kontinentih. Začetki varjenja tega stila piva segajo na Češko, v mesto Plzen. Originalno ime danes za komercialno pivo je Plzenski prazdroj (plzenski pravrelec), najdemo pa ga tudi pod imeni  kot so Pils, Pilsner ali Pilsener.  Ponudba sladnih ekstraktov, iz katerih varimo domače pivo stila ležak, je prav tako zelo bogata.

Barva piva sega od svetle do bledo zlate, stopnja alkohola od 4 do 5,5 %. Značilen okus, vonj in grenkobo prispeva sloviti češki hmelj vrste Saaz.  Servira se ohlajeno na 8° C.

Nemški pilsner je »kopija« izvirnega plzenskega piva. Od češkega »soseda« ga ločimo po manjšem okusu slada, grenkobo  pa tudi tu prispeva hmelj vrste Saaz. Pivo ima všečen  okus in temeljito odžeja. 

Barva od svetlo slamnate do zlate, priporoča se temperatura serviranja ohlajena na 6° C.

Bock v nemščini pomeni kozel. Ime »kozel« pogosto uporabljamo tudi v našem pivskem žargonu, prav tako pa »kozla«  pogosto opazimo tudi na pivskih etiketah. 

Bock (bok) vsebuje višjo vsebnost alkohola, med 6 in 7,5 %. Pivo je  svetlo ali rjave barve, določenega okusa po sladu in karamelu, malo hmeljeno. Servira se ohlajeno na 9° C.

Muenchensko temno pivo je temna varianta muenchenskega svetlega piva, ki je razširjeno po vsej Bavarski. Praženi ječmen nas nehote spominja na okus po čokoladi. 

Pivo vsebuje okrog 5 % alkohola in je srednje hmeljeno.

Tipični predstavniki piva zgornjega vrenja:

Tipično angleško pivo, zelo priljubljeno. Pivo karakterizira izdaten vonj hmelja in seveda tudi grenkoba, kar nakazuje že samo ime.

Barve segajo od zlate do jantarne, vsebnost alkohola od  3 do 5,5 %.  Angleži pijejo »ohlajeno«  pivo na sobno temperaturo, 15°  C.

ali »svetli« oziroma »bledi« ale je bližnji sorodnik Bitter alea, le da je bolj hmeljeno. 

Pivo je grenko, vsebuje do 5 % alkohola, pije se ravno tako "ohlajeno" na sobno temperaturo.

Lahki rjavi ale, ki prav tako spada v družino aleov.

Pivo je malo hmeljeno, vsebuje nizko stopnjo alkohola, do 3 % in je temnorjave barve. Kot večina aleov se tudi mild brown ale pije pri sobni temperaturi.

Pivo, zvarjeno po enem izmed najstarejših poznanih receptov, nosi ime po nosačih londonskega  pristanišča, ki so cenili njegove hranilne vrednosti. Spada v družino aleov in se smatra kot prednik slovitega irskega stouta,  bolj znanega s kratkim imenom guinness. 

Pivo je močno temnorjave barve  z bogatim okusom in peno, vsebuje od 5 do 7 odstotkov alkohola. Za pitje se priporoča sobna temperatura piva.   

Tipično irsko temno, skoraj črno pivo, znano po vsem svetu. Najbolj znano komercialno pivo tega stila  je dublinski stout, varjen v sloviti pivovarni Guinness v Dublinu na Irskem. Tudi proizvajalci sladnih ekstraktov nudijo v svoji ponudbi vsaj en "stout", kajti to pivo je med priljubljenostjo črnih piv zagotovo na prvem mestu.

Pivo odlikuje poln okus po praženem ječmenu in je bogato hmeljeno, skratka pivo za  poznavalce oziroma ljubitelje črnega, močnega piva. Pena je značilno kremasta in obstojna.  

Vsebuje do 6 % alkohola, primerna temperatura serviranja je 14° stopinj Celzija. 

pomeni »ječmenovo vino«, zaradi visoke vsebnosti alkohola, včasih celo do 12 %. Pivo oziroma »vino« je zlate do bakrene barve, polnega, sladkastega okusa. Pivo, namenjeno za posebne priložnosti! Pravi ale!

Vse različice se servirajo pri kletni temperaturi 10 do 12° C.

Nekatere posebne vrste piva, katera ne uvrščamo v prej navedeno klasifikaciji.

Belgija:

Belgijska piva spadajo v najvišji rang umetnosti varjenja piva. Obsegajo lestvico okusov za vsakega ljubitelja piva: 

od lahkega osvežujočega Pilsa, do piva Kriek in Framboos, kateremu ob vrenju dodajo arome sadja, kot so češnje, maline in še katero, pri drugih pa tudi arome zelišč.

Piva varijo iz mešanice ječmena in pšenice.

Nemčija:

Nemško pšenično pivo, vsebuje visok odstotek pšenicnega slada, ki da pivu rahlo kiselkast in osvežujoč okus.  Pivo naj bi spadalo med piva zgorn jega vrenja.

Barva sega od svetlo prelivajoče do zlate, pivo je malo hmeljeno. Vsebuje okoli 5 % alkohola. Servira se ohlajeno na 8° Celzija, zraven spada rezina limone.


Domači privovarji imamo možnost, da si pivo prilagodimo lastnim okusom in željam. Pivo si lahko oplemenitimo z uporabo različnih vrst sladkorja, sladkor lahko pred uporabo karameliziramo, del sladkorja nadomestimo z medom, dodamo zelišča in še marsikaj. Prepuščeno domišljiji pivovarja...